torek, 27. oktober 2015

What to Eat?



Včasih se resno sprašujem, kaj sploh lahko še jem, da ne bom ogrozila svojega zdravja. Ves čas v medije prihajajo prepovedi določenih živil, ki se enkrat znajdejo na seznamu priporočljivih živil, spet drugič pa na seznamu živil, ki povzročajo bolezni. Smernice, ki jih dobivamo, si še nikoli niso bile enotne. In potem tudi družbena omrežja. Nekateri uporabniki nas prepričujejo, naj vsi postanemo vegani in nas mimogrede označijo za egoistična bitja, ker si občasno privoščimo zrezek. Spet drugi pa bi meso jedli ob vsaki priložnosti, ob vsakem obroku in pred tem po možnosti naredili še selfie v klavnici. Kaj je pravilno, najbolj zdravo, najbolj priporočljivo? Po eni strani strokovnjaki svarijo, da marsikatero živilo povzroča raka, oziroma pripomore k nastanku raznih bolezni. Po drugi pa priporočajo uživanje prehranskih dodatkov. V obliki tablet! V poplavi vseh raznoraznih raziskav je po mojem mnenju še vedno najustreznejša zlata sredina – vsega po malem, v zmernih količinah. 


Na splošno mislim, da smo generacija, ki poje preveč predelanih in po večkrat zapakiranih živil, ki niti niso več podobni hrani (vsaj kar se sestave tiče). In ravno omenjeno je po mojem najpogostejši vzrok za bolezen. Če dodamo še stres in pomanjkljivo ukvarjanje s športnimi dejavnostmi pa dobimo recept za dobitno kombinacijo, v negativnem smislu, seveda. 




Pogosto pa pozabljamo na najboljši smernik – na naše telo. Večina ga je že zdavnaj prenehala poslušati, medtem ko drugim kar dobro uspeva in poslušajo, kaj jim govori. Ljudje smo si različni, vsak ima drugačne potrebe (poleg tistih univerzalnih) in mislim, da na ta način delujejo tudi naša telesa. Nekaterim bolj odgovarjajo le določena živila, ki pa na ostale delujejo v negativnem smislu. Vsak mora najti kombinacijo, ki mu najbolj ustreza, oziroma mu omogoča, da njegovo telo po njej kar najbolje funkcionira. Prehranjevanje se odraža tako na zunanjosti telesa kot tudi po počutju. Že to, da opazimo, da nam določena hrana povzroča utrujenost, določena pa prispeva k večji energiji skozi celoten dan, je dovolj očiten znak, ki nam pove, katera kombinacija je prava za nas. 



Na splošno menim, da znajo biti priporočila o prehranjevanju zelo koristna, hkrati pa tudi zavajajoča, zato je včasih bolje upoštevati informacije, ki nam jih daje naše telo. Skrbite zase, ker ste v osnovi predvsem vi tisti, ki lahko omogočite, da bo vaše telo delovalo tako kot je treba. Večina se trudi, da svojim avtomobilom (ali ostalim materialnim stvarem) omogoča redni servis in pravo gorivo, sebe pa zanemarja. Avtomobil lahko menjamo. Kaj pa svoje telo? 


With Love

sobota, 23. maj 2015

Liliya Hudyakova: Fashion & Nature



Liliya Hudyakova je ruska umetnica, ki je na kreativen način povezala modo in naravo. Na fotografijah so obleke, ki so se do sedaj pojavljale na modnih pistah in po mnenju umetnice izhajajo iz lepot narave. Podobnost s čudovitimi motivi iz narave je več kot očitna in naravnost fascinantna.














sreda, 29. april 2015

Just breathe



Hmmm tisti feeling, ko po nečem zelo dolgo hrepeniš, si želiš in se ti potem kar naenkrat uresniči. Potem pa je učinek nekaj v smislu »and that's it?«. Ustvariš si pričakovanja. Ko si nekaj tako zamišljaš, razviješ več scenarijev, ki so izpopolnjeni, potem pa vse skupaj izgubi pomen, ker že nekako veš, kako se bo nekaj zgodilo. Vnaprej predvidiš dogajanje in zato ob dejanski izvedbi ni več tako zanimivo. Pusti te mlačnega. Kot na primer otrok, ki želi na vsak način dobiti sladoled. Trudi se prepričati mamo in na koncu mu uspe. Srečen je. Crap, slab primer. Oziroma ne, mislim da je dober. Otrok se zna razveselit doseženega cilja, medtem ko odraslim pogosto dela probleme. Recimo, narediš izpit. Prva reakcija – skačeš do neba, druga reakcija – vprašaš se zakaj se nisi še več učil in dosegel boljši rezultat. Podvomiš vase, kar je na nek način v redu, saj se na ta način izpopolnjuješ, po drugi strani pa ne bi smel dvomit, ker je vsak uspeh posledica nekega truda in vlaganja časa. In bilo bi povsem dovolj, da uživaš v situaciji. Ampak ne, že takoj začneš razmišljat za naprej, že takoj te začne skrbeti zaradi stvari, ki so še precej oddaljene. Včasih bi se morali namensko vrniti v čas otroštva in brezskrbnosti in vsaj za en dan ali vsaj eno uro čas izkoristiti za dejavnost, ki nam je všeč in pri tem povsem odklopiti misli. Medtem pa večinoma ves čas premišljujemo o tem, kaj vse se bo zgodilo čez eno uro, en teden ali celo leto. Pozabimo živeti v tem trenutku. 



 
Kdaj ste bili nazadnje res prisotni? Ne zgolj s telesom, temveč tudi z umom? Menim, da prevečkrat pozabimo zares uživati v trenutku, ker smo z mislimi že pri drugih opravilih. Eno vprašanje: Ste kdaj posodo pomivali na ta način, da ste bili z mislimi ves čas pri tem opravilu in niste razmišljali o tem, kaj boste počeli v naslednjem hipu? Najbrž nikoli. Napaka. Sploh pri rutinskih dejavnostih smo že toliko natrenirani, da vse izvajamo na hitro, brez zavestnega doživljanja. Tako hitimo, da se skoraj prehitimo. Tako smo osredotočeni na vse, kar moramo še opraviti, da včasih pozabimo živeti.




Vzemite si čas za vaše najljubše ljudi in aktivnosti in pri tem odklopite misli. Pojdite na sprehod brez mobilnega telefona. Bodite spontani, poskusite nekaj novega, bodite prisotni. Izkoristite čas za dejanja in ne za razmišljanje o nečem, česar ne morete predvideti in nadzorovati. Nikoli ne moremo nazaj dobiti izgubljenega časa, predvsem pa nikoli ne vemo, kdaj bo zadnja priložnost, da zares živimo. Ne govorijo brez razloga, da najbolj obžalujemo tista dejanja, ki jih nismo naredili.



With Love

torek, 06. januar 2015

Life is like a book

Novo leto je tu. Po eni strani prehod iz starega v novo leto ni nič posebnega, temveč zgolj noč, ki se prevesi v nov dan. Po drugi strani pa ga lahko jemljemo kot priložnost, da začnemo drugače gledati na dneve. Kot strani knjige, kot priložnost, da v vsakem dnevu dosežemo eno malo zmago (ali celo več) in kot izziv, da vsak dan res poskusimo živeti in ne samo obstajati. Življenje je nepredvidljivo, polno padcev in vzponov, vendar ravno zaradi tega posebno in nikakor dolgočasno. Življenje je kot knjiga; včasih je izredno težko zaključiti poglavje, a hkrati vznemirljivo, ker le na ta način izvemo kaj se skriva v naslednjem poglavju.




V letu 2015 vsem želim čimveč življenja, radosti, ljubezni do vsega in od vseh, prijaznih pogledov, toplih nasmehov in sodelovanja.

ponedeljek, 01. december 2014