Prokrastinacija. Poznate ta izraz?
Lahko bi ji rekli tudi odlaganje obveznosti na jutri..ali pa kar na naslednji teden. Kaže se recimo v tem, da se v času, ko bi morali opraviti določeno obveznost, lotite aktivnosti, ki nimajo niti najmanjše povezave z opravkom. Sama to vedenje dobro poznam, saj sem v zadnjem času postala mojstrica. Kar seveda ni dobro zame. Še pisanju te objave sem se izogibala in vmes delala stvari, ki sploh niso življenjskega pomena. No, saj tudi ta objava ni. Vendar pa sem jo želela napisati.
Prokrastinacija je oblika vedenja, pri katerem opravke prelagamo na kasneje, pri čemer po nepotrebnem izgubljamo čas. Določena mera prokrastinacije je lahko povsem običajna in lahko nekaterim celo koristi - prispeva k rojstvu marsikatere ideje. Vendar pa problem nastane, kadar se odlašanje pojavi pri vsaki nalogi in s tem začne povzročati nepotreben stres, neodgovornost in občutek neproduktivnosti.
Odkar nimam točno določenega urnika, sem začela
opažati problem z izvrševanjem svojih nenapisanih obveznosti. Začela sem z odlašanjem. Tik preden se spravim k pomembnemu opravilu, začnem razmišljati o tem, da moram pogledati, če je kaj novega v hladilniku od zadnjega obiska ali pregledati, kaj se dogaja na facebooku. Mogoče mi je v tem času nekdo poslal SMS, zato moram seveda OBVEEEZNO preveriti mobilni telefon. Spravim se k sesanju dnevne sobe in nato še vseh preprog, kar jih najdem in si potem še nalakiram nohte. Celo straniščno školjko grem z veseljem počistit. Vse, samo da mi ne bi bilo treba narediti tistega, kar je v tistem trenutku najbolj potrebno. Ves čas imam v mislih, da moram narediti
določeno dejanje, a potem izvedbo prelagam in jo v paniki naredim šele v zadnjih
trenutkih, zaradi česar si povzročim zgolj dodaten stres. Na ta način izgubim
ogromno časa, ki bi ga lahko uporabila za bolj uporabne stvari. Oziroma ko bi lahko načrtno izvajala aktivnosti, ki so mi všeč in ravno zaradi tistega, ker bi jih planirala, ne bi imela slabe vesti.
Včasih nas zamoti internet, včasih družba, pogosto menimo, da bomo naslednji dan produktivnejši, zgodi pa se tudi to, da je glavni razlog skrit v strahu pred neuspehom. Vsak posameznik mora ugotoviti, kje se skriva njegov razlog za prokrastinacijo, saj lahko le na ta način ugotovi, na katerem področju mora ukrepati, da bo napovedal bitko odlašanju.
In kako se s prokrastinacijo spoprijeti? Poskusimo na naslednje načine:
1. Opravilo si razdeli na več majhnih delov. Pogosto z delom odlašamo, ker se nam zdi preveč naporno, dolgotrajno ali obremenjujoče, da bi ga naredili naenkrat. Če pa si zastavimo več manjših korakov, se bomo lahko naloge lotili postopoma, zato se nam bo zdela lažja za izvedbo. Pri tem ne razmišljaj o naslednjih korakih, temveč vso svojo pozornost nameni tistemu, ki ga moraš narediti najprej. Super je, da si korake zapišeš.
2. Spremeni svoje okolje. Mogoče se razlog za prokrastinacijo skriva v neurejeni delovni mizi ali pa nas moti nekaj drugega v sobi. Pametno je razmisliti, kako okolje, v katerem običajno delamo, vpliva na nas - nas uspava, spodbuja? Poskusimo ga preurediti na ta način, da bo deloval spodbudno za naše delo.
3. Načrtuj več rokov, do katerih moraš dokončati opravilo. Pogosto si namreč zastavimo le en rok, pri čemer menimo, da imamo na voljo ogromno časa. Ko pa se rok približuje, postanemo panični, ker smo zadeve odlašali. Tako kot si razdeliš opravilo, si razdeli tudi smiselne termine za izvedbo. Lahko so dnevni, tedenski ali celo mesečni, odvisno za kakšno dejavnost gre.
4. Ugotovi, katere aktivnosti ti odvračajo pozornost. Je to twitter, facebook, konstantno preverjanje e-mailov? Poskusi te aktivnosti časovno omejiti.
5. Poišči osebo, ki te bo navdahnila. Poznaš nekoga, ki je opravilo, ki ga moraš narediti, že izvedel? Poveži se z njim, ga povprašaj o korakih, ki jih je moral napraviti. Največja motivacija je ravno v tem, da vidiš, da je opravilo izvedljivo.
6. Premisli o svojih ciljih. Če pogosto odlašaš s podobnimi nalogami, je mogoče, da ti to delo ne ustreza. Premisli o tem, kaj si želiš početi in ali je mogoče spremeniti trenutno situacijo.
7. Nehaj komplicirati. Perfekcionizem je pogosto eden glavnih razlogov za prokrastinacijo. Odlašaš, ker se ti zdi, da ne boš mogel naloge dokončati točno tako, kot si si zastavil in vedno čakaš na popoln čas za izvedbo. Če vedno čakaš na pravi trenutek, ničesar ne dosežeš.
In ne pozabi:
Od kar ne hodim v šolo. Je to res ena izmed težav, saj moreš bit resnično discipliniran, da narediš vse točno takrat ko je potrebno... Oziroma, glavno je da sploh narediš, saj kar kmalu lahko dobiš občutek, kot da nisi ničesar naredil in se zato počutiš nekoristnega...
OdgovoriIzbrišiJa, točno to..če nimaš nekega določenega urnika, moraš bit še bolj discipliniran..V primeru, da vse to vodi do občutka nekoristnosti, je pa še toliko huje, ker izgubiš motivacijo za naslednje naloge.
Izbriši